Ta podeželski konj velja za enega največjih in najelegantnejših hladnokrvnih konj, ki prihaja iz Francije. Veliki so od 152 cm do 185 cm, težki pa so od 820 do 1000 kg. Prevladujejo predvsem sivi odtenki in črna barva, redki primerki pa so tudi kostanjeve, bay in roan barve.

العربية; Azərbaycanca; Башҡортса; Boarisch; Беларуская; Беларуская (тарашкевіца) Български; বাংলা

Avtohtone slovenske pasme konj so lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Status tradicionalne pasme, torej tujerodne pasme, ki se je prilagodila na podnebne in druge pogoje v Sloveniji, pa imata ljutomerski kasač in haflinški konj. Vzreja kasačev sega v leto 1884, pasma je nastala iz domačih konj in žrebcev ameriškega ...

2007年1月6日 · Tako so se razvile današnje pasme konj: polnokrvni, toplokrvni, hladnokrvni konji in poniji. S stalnim mešanjem teh štirih pasemskih tipov konj so nastale različne konjske pasme, ki jih danes poznamo. Dandanes je znanih več kot 200 pomembnejših pasem konj. Konje delimo po pasmah v dve skupini: TOPLOKRVNI KONJI in HLADNOKRVNI KONJI

konji te pasme pa so v samem vrhu športnih pasem, uporabni so predvsem za galopske dirke. Te konje se uporablja za izboljšanje vseh pasem jahalnih konj ter za oblikovanje angleških polkrvnih pasem. Polkrvne pasme konj so nastale s križanje polnokrvnih žrebcev z manj plemenitimi kobilami različnih pasem.

Slovenski toplokrvnih konj je tip modernega športnega konja, ki je primeren predvsem za preskakovanje ovir, pa tudi za dresurno jahanje in vprego ter vse zvrsti ljubiteljskega konjeništva.

Tu so opisane tiste najbolj znane pasme in tiste manj znane in novejše pasme. Upamo, da boste tu našli podatke, ki ste jih iskali in izvedeli čim več novega. Pod vsakim opisom je tudi link do daljših opisov pasme (ki so sicer večinoma v angleškem jeziku).

Slovenski hladnokrvni konj je slovenska avtohtona pasma konj, [1] ki izvira iz severovzhodnega in gorenjskega dela Slovenije. [2] V Sloveniji prepoznavamo le štiri avtohtone pasme konj; poleg slovenskega hladnokrvnega konja imajo ta status tudi bosanski planinski konj, lipicanec in posavski konj. [3] Pasma je svoje sedanje ime dobila v letu 1964.

Posavskega konja tradicionalno redijo na območju Posavja (kar 2/3 konj je rejenih v Posavju), zlasti na območju Krškega polja in Brežic. Ostale reje se nahajajo v Kočevski, Notranjski in Gorenjski regiji. Posamezne črede lahko najdemo tudi v preostalih slovenskih regijah, tako da je reja razširjena po celotni Sloveniji.

Večina rejcev vzreja konje slovenske hladnokrvne pasme z namenom vzreje klavnih konj in žrebet. Velikokrat ga še vedno najdemo kot pomočnika pri delu v gozdu in na polju ali kot parterja v prostem času.